Versione HTML di base
45
Drevo (do 30 m) z zelenkasto rjavo gladko skorjo, v starosti
posivi in vzdolžno razpoka.
Listi:
premenjalno razvrščeni,
enostavni, celi, listna ploskev pri dnu izrazito srčasta, kratko
zašiljeni, zgoraj temnejši, spodaj svetlejši v pazduhah žil
imajo šopke rjastih dlačic (lipa ima dlačice bele). Listni rob je
enakomerno drobno nažagan. Listni pecelj je gol (pri lipi
dlakav).
Čas cvetenja:
junij–julij.
Cvetovi zvezdasto
somerni, rumenozeleni, dišeči, združeni v socvetje (5–11
cvetov), ki je s skupnim pecljem pritrjeno na rumen pecljat
ovršni list (pri lipi v socvetju 2–5 cvetov, ovršni list sedeč).
Plod:
okrogel orešek, med prsti ga zlahka stremo (pri lipi ga
ne moremo), več skupaj na »krilatih peclji«, semena 1–2.
Habitat:
listnati gozdovi, pogosto sajen.
Razširjenost TNP:
splošno razširjen, razmeroma pogost.
138
Listi nazobčani in po obeh straneh dlakavi Cvetovi brez venčnih listov. Plod je suh
(lešnik). Listni pecelj krajši od 2 cm, pokrit z žlezami
Corylus avellana L. - navadna leska
Grm (do 5 m) z gladko bleščečo sivo skorjo z belimi
lenticelami (bradavicami), enoletni poganjki štrleče žlezasto
dlakavi.
Listi:
premenjalno razvrščeni, enostavni, široko
narobejajčasti, približno enako široki kot dolgi, zgoraj
temnozeleni, spodaj svetleje zeleni, zgoraj in spodaj dlakavi.
Listni rob nazobčan. Listni pecelj krajši od 2 cm, pokrit s
štrlečimi žlezami.
Čas cvetenja:
februar–april, pred
olistanjem. Cvetovi enospolni, brez venčnih listov, združeni v
socvetja; moška socvetja (mačice) se razvijejo že poleti,
spomladi se podaljšajo in zacvetijo pred olistanjem. Ženski
cvetovi skriti v cvetnih brstih, iz njih štrlijo le rdeče nitaste
brazde.
Plod:
enosemenski orešek (lešnik) s skledičastim
ovojem iz krovnih listov, dozori konec septembra.
Habitat:
listnati in mešani gozdovi, grmovnata pobočja, do
montanskega (subalpinskega) pasu.
Razširjenost TNP:
splošno razširjena, pogosta.
138
Listi celorobi in goli. Cvetovi z venčnimi listi. Plod sočen. Listni pecelj dalši od 2 cm,
brez žlez
Pyrus communis L. - navadna hruška
Visoko gojeno sadno drevo (do 16 m) s temnorjavo v
ploščicah razpokano skorjo debla.
Listi:
premenjalno
razvrščeni, celi, jajčasti do eliptični, priostreni, goli, colorobi,
dobro razviti zgoraj temnozeleni in bleščeči, spodaj
svetlozeleni. Listni pecelj daljši od 2 cm.
Čas cvetenja:
april–
maj. Cvetovi beli, združeni v socvetje (češulja), prašnice so
rdeče.
Plod:
hruška (pečkat plod, s premerom 5–10 cm; plod
drobnice je manjši in okrogel), omesenelo cvetišče je sladko.
Habitat:
gojena v sadovnjakih, vrtovih, tudi ob poteh.
Razširjenost TNP:
pogosto in splošno gojena vrsta v
sadovnjakih in vrtovih.
139
Listna žilavost očitno mrežasta. Cvetovi enospolni, v
pokončnih (ali visečih) socvetjih (mačicah). Plod je
glavica (vrbe)
140
139 Rastlina ima drugačne značilnosti
147
140 Listi več kot 4-krat tako dolgi kot široki
141