Versione HTML di base
57
beli ali zelenkasti
175
Nizek grm. Listi suličasto-lopatičasti (najširši v vrhnji polovici listne ploskve).
Cvetovi zelenkasti
Daphne laureola L. - lovorolistni volčin
Pozor, rastlina je strupena! Vednozelen grmiček (do 1,2 m) s
pokončnimi poganjki.
Listi:
pri dobro razvitih rastlinah
zgoščeni na vrhu poganjkov, enostavni, širokosuličasti do
lopatičasti (najširši v vrhnji polovici listne ploskve), celorobi,
usnjati, goli, manj kot 4-krat tako dolgi kot široki, zgoraj
temnozeleni, bleščeči z izrazito svetlo glavno žilo, spodaj
svetlejši.
Čas cvetenja:
marec–april. Cvetovi obstranski.
Venčni listi zakrneli, njihovo vlogo prevzeli čašni listi, ki so
rumenozeleni in zrasli v cev.
Plod:
podolgovat, črn, bleščeč,
omesenel koščičast plod, zelo strupen!
Habitat:
senčni,
vlažni gozdovi, največkrat v gorskih bukovo-jelovih
gozdovih.
Razširjenost TNP:
zelo redek.
175
Drevo ali visok grm. Listi suličasto-jajčasti (najširši so na polovici listne ploskve).
Cvetovi beli
Ilex aquifolium L. - navadna bodika
Pozor, rastlina je strupena! Običajno dvodomen grm (do 5 m)
s svetlosivo gladko skorjo.
Listi:
premenjalno razvrščeni,
vednozeleni, eliptični do jajčasti, kratkopecljati, usnjati in
trdi, zgoraj temnozeleni in bleščeči, spodaj svetlejši. Na
sterilnih poganjkih zobci na listnem robu spremenjeni v
bodice. Na cvetočih poganjkih listni rob gladek, bodica le na
konici lista.
Čas cvetenja:
maj–junij. Cvetovi zvezdasto
somerni, beli do rožnati, združeni v malocvetnih socvetjih.
Plod:
živordeči, okrogli, mesnati koščičasti plodovi.
Habitat:
gozdovi in grmovnata pobočja do montanskega pasu.
Razširjenost TNP:
redka, južni del TNP.
Ljudsko ime:
božje drevesce. Vrsta je na Rdečem seznamu praprotnic in
semenk opredeljena kot vrsta zunaj nevarnosti s potencialom
ponovne ogroženosti. Rastlina je zavarovana In jo je
prepovedano trgati, rezati, ruvati, poškodovati (Uredba o
zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah, Ur. l. RS
46/2004).
176 Visoko drevo. Listni rob nežno dlakav. Cvetovi brez venčnih listov. Plod suh (žir)
Fagus sylvatica L. s. str. - navadna bukev
Drevo (do 40 m), s tanko sivo in gladko skorjo, izjemoma v
spodnjem delu prečno razpokana.
Listi:
premenjalno
razvrščeni, enostavni, eliptični do jajčasti, zgoraj temnozeleni
in bleščeči, spodaj svetlejši. Mladi listi dlakavi, starejši
dlakavi le po listnem robu in žilah.
Čas cvetenja:
april–maj.
Cvetovi enospolni, brez venčnih listov; moški cvetovi
združeni v viseče mačice, ženski v paru v skupnem ovoju.
Plod:
2–3 žiri (trirobi rjavi oreški) v olesenelem ovoju
(bukvica). Oreški so le kuhani ali praženi užitni.
Habitat:
gozdovi do montanskega (subalpinskega) pasu.
Razširjenost
TNP:
splošno razširjena, pogosta. Zanimivosti: bukov les ima
veliko ogrevalno moč, zato je uporaben za kurjavo ali
izdelavo oglja. Med 16. in 18. stoletjem so na Pokljuki za
potrebe oglarstva sekali bukve, nato pa nasadili smreko, ki je
danes prevladujoče drevo na tej planoti.