Bodičasta rastlina: izraz ‘bodica' se v različnih primerih uporablja različno. Tukaj ga uporabljamo v širšem pomenu besede: označuje rastline, ki so na otip močno bodeče:

Prava bodica nastane s preobrazbo konca vejice v koničasto strukturo. Tako je pri kozjih češnjah (Rhamnus) in glogih (rod Crataegus):

V drugem primeru bodice (natančneje trni) nastanejo iz preobraženih prilistov in so zato razporejeni vzdolž stebla. Tako je pri češminih (rod Berberis):

Drugačen je izvor trnov pri vrtnicah in šipkih (rod Rosa), ki so tudi raztreseni vzdolž vejice, a nastanejo iz odebelitev povrhnjice.

Bodičaste strukture so včasih nameščene tudi na robovih listov: nastanejo z odebelitvijo zobcev na listnem robu:

Podoben primer so filokladiji (modificirano steblo) lobodik (rod Ruscus) in nekaterih belušev (rod Asparagus), ki se končujejo z močno, ostro konico.

Drugače je v primeru opuncij, kjer so v trne preobraženi celotni listi. Rastlina posledično listov navidezno nima:

Pri mnogih vrstah košarnic (družina Asteraceae) se bodičaste strukture razvijejo na listnem robu ter robu ovojkovih listov, ki obdajajo košek. Tako je pri kompavah (rod Carlina):

ter pri mnogih vrstah bodakov (rod Carduus):


Rastline, ki niso bodičaste nimajo bodečih struktur na listih ali na steblu.