Listi, ki so nameščeni premenjalno(spiralasto), izvirajo iz različnih točk na steblu. Če povežemo te točke, dobimo spiralo, ki se ovija okoli stebla:

Včasih so listi na redko nameščeni vzdolž stebla, včasih pa izraščajo na gosto. Gosta spiralna namestitev ‘listov’ je npr. pri lisičjakih (rod Lycopodium) in drežicah (rod Selaginella):


Poseben primer so rastline, katerih listi so nameščeni izmenično ali premenjalno, a so vsi listi zgoščeni v rozeto pri dnu stebla:




Nasprotni listi izhajajo v nasprotnih smereh iz iste točke na steblu:




Pogosta napaka začetnikov je, da pri znaku ‘nasprotni listi’ namesto namestitve listov opazujejo namestitev lističev na pernato sestavljenih listih, kjer je namestitev lahko premenjalna:


Pri vretenčasti razporeditvi listov iz iste točke na steblu izhajata več kot dva lista,

kot je pri številnih broščevkah (družina Rubiaceae):



pri resah (rod Erica):

ali pri rmancih (rod Miriophyllum):


Nekatere rastline imajo gornje liste nameščene nasprotno, spodnje pa premenjalno (ali obratno) ali pa imajo liste skoraj nasprotne (niso povsem nasprotni in nam zato povzročajo težave pri interpretaciji). V večini primerov lahko do teh rastlin pridemo preko obeh možnosti: če izberemo, da imajo liste nasprotno ali premenjalno nameščene.


Rastline brez listov: Nekatere rastline nimajo dobro razvitih listov, klorofil je v modificiranih steblih:

Tak primer so preslice, kjer so listi reducirani v opnasto, nazobčano nožnico, ki na členkih obdaja steblo in stranske poganjke:

opuncije imajo liste preobražene v trne:

metlike (rod Ephedra) in katuarine (rod Casuarina), imajo liste reducirane v opnaste luske, ki obdajajo steblo:

ter druge saprofitske in parazitske vrste, ki ne opravljajo fotosinteze (npr. predenica – rod Cuscuta):


Vrste belušev (rod Asparagus) in bodik (rod Ruscus) imajo steblo razvlečeno v listaste strukture (t.i. filokladije). V ključu jih pravilno določite po obeh poteh: če izberete, da ima liste ali da nima listov.