Za lišaje vemo, da so odlični nadzorniki okolja, saj so zelo občutljivi na onesnaženost zraka. Zato se jih zelo pogosto uporablja v biomonitoringu okolja. Tudi v Sloveniji že imamo kar nekaj tovrstnih študij. V ključu, ki je pred vami, so zajeti najpogostejši epifitski lišaji Slovenije. Vrste je v seznam pazljivo izbiral prof. dr. Franc Batič, slovenski strokovnjak za lišaje. V njem je zajetih nekaj čez 200 pogostejših vrst lišajev v Sloveniji.
Ključi so namenjeni širši, nestrokovni javnosti: za vse ljubitelje narave, ki bi radi odkrivali zanimivi svet lišajev. Posebej zanimiv je tudi za šole, ki imajo v svojem programu izobraževalne projekte, v katerih se lišaje uporablja kot kazalce onesnaženosti. Kolikor je bilo možno smo se v ključu izogibali določanju glede na znake, ki so vidni le pod mikroskopom.
Kljub temu, pa tega ključa ne more kar takoj uporabljati kdorkoli. Uporabnikom svetujemo, da se pred uporabo ključa naučijo prepoznavati glavne značilnosti ter pridobijo vsaj dva glavna reagenta, ki se ju običajno uporablja v lihenologiji: kalijev hidroksid (K) in komercialno belilo (C). Več o razlikovanju ključnih značilnosti lišajev (rastne oblike, izidiji, sorediji, sorediji, pseudocifele itd.) ter o uporabi obeh reagentov lahko izveste v spremljevalnem priročniku, ki ga najdete na začetku vseh določevalnih ključev za lišaje, ki so nastali v okviru projekta Dryades (www.dryades.eu ).
Ključ za epifitske lišaje Slovenije je bil pripravljen v okviru projekta SiiT (Interaktivna določevalna orodja za šole: spoznavanje biotske pestrosti na čezmejnem območju), ki ga financira operativni program Italija-Slovenija 2007-2013, Evropski sklad za regionalni razvoj in nacionalni skladi.