Raziskovano območje
Dolina Glinščice, oddaljena od Trsta le nekaj minut, je nekak povzetek krasoslovja. Dolina predstavlja edino naravno zarezo na kraški planoti, globok prelom med hribom Griže (M. Carso) in Bazoviškim krasom, Glinščica pa je edini površinski vodotok na italijanskem Krasu. Dolina Glinščice slovi pri Tržačanih po plezalnih stenah in kot izletniška točka. Marsikdo ve, da se v njej skriva bogato in zanimivo rastlinstvo, redki pa so tisti, ki v vseh pogledih dojamejo njen zaklad. Ta dihotomni ključ bo obiskovalcem doline Glinščice v pomoč pri odkrivanju njene bogate biotske pestrosti.
Raziskovalno območje se razteza na italijanski in slovenski strani meje. Namišljena črta, ki gre mimo naselja Jezero (S. Lorenzo) in se nadaljuje proti zahodu vzdolž kraške planote, omejuje področje na severu. Na jugu sega območje do naselja Dolina in se nadaljuje v Sloveniji tja do izvira potoka Botač. Zahodno se meja vije od naselja Ricmanje (S. Giuseppe della Chiusa) do Pulja (Puglie di Domio), medtem ko je na vzhodu meja v celoti v Sloveniji in stoji vzhodno od naselja Nasirec. Raziskovalno območje ne zajema le doline Glinščice, temveč tudi velik del kraške planote kot sta hriba Stena (M. Stena) in Griže (M. Carso) ter manjši del naplavinske ravnice, ki se pričenja pri naselju Boljunec (Bagnoli della Rosandra).
Do danes je bilo v dolini Glinščice popisanih več kot 1.000 vrst gliv, 988 vrst praprotnic in semenk, približno 300 vrst lišajev, 150 vrst mahov in jetrnjakov ter 100 vrst gliv sluzavk, kar skupno nanese približno 2.700 vrst. Podatkov o številu vrst cianobakterij, alg in micromicet nimamo, zato je število prisotnih vrst še veliko večje. Dolina Glinščice je “vroča točka” biotske pestrosti, ki si zasluži pozornosti in varovanja kot del svetovne dediščine, tako kot številni kulturni in naravni spomeniki, kateri so danes vsem poznani, ker so jih domačini znali ovrednotiti, zavarovati in predstaviti javnosti.
Pestrost višjih rastlin ni izjemna samo po številu vrst, ampak tudi po številu endemitov in redkih vrst. Marsikatero vrsto najdemo le v dolini Glinščice in nikjer drugje v Italiji. Veliko je tudi vrst, ki so pogoste npr. v Sredozemlju, predalpskem in dinarskem svetu, jih pa zelo redko najdemo na Krasu. Dolina Glinščice hrani veliko sledi iz preteklosti: sprehod z navdušujočim razgledom nas popelje od Alp do srednje Evrope, od Balkana tja do vzhodne Evrope, od Jadrana do obale Črnega morja in včasih celo na druge celine.
Dolina Glinščice zrcali zgodovino rastlinstva na Krasu, ima pa tudi nekaj svojih posebnosti. Sama geomorfologija jo opredeljuje kot unikat na tržaškem Krasu: kmetijstvo se je razvijalo in se še razvija le na majhnih območjih fliša (kot pri Botaču), pašništvo pa je bilo zaradi previsnih skalnih sten vedno otežkočeno in ga danes ni več. V dolini zasledimo še ostanke prazgodovinskega Krasa: rastlinstvo sten in melišč s prvotnim goščavjem, mokrišča vzdolž potoka, previsne stene s cianobakterijami ... Krajina doline Glinščice se popolnoma razlikuje od preostalega tržaškega Krasa. Alpinisti, ki imajo na teh stenah plezalno šolo, so jo napačno primerjali z alpsko krajino, v bistvu pa spominja na velike dinarske doline v Dalmaciji. Širša krajina je namreč podobna: v njej so mogočni erozijski pojavi, vrstijo se grmičevja in goličave, podobne so geomorfološke oblike z razpokanimi apnenci, škrapljišča, melišča, itd.; rastlinske vrste so pogosto iste in rastejo v podobnih rastlinskih združbah, tako da nekateri predeli hriba Griže izredno spominjajo na zaledje Reke.
V dolini Glinščice je vez med rastlinstvom in fizičnimi dejavniki jasnejša kot v Alpah, kjer je ta povezava bolj zapletena zaradi oblike površja (orografije) in prisotnosti večjega števila kamnin. V dolini Glinščice to vez takoj prepoznamo zaradi orografske enostavnosti in ker prevladujeta le dve kamnini: apnenec in fliš.
Levo pobočje doline (hrib Griže) je apnenčasto in skladno (pobočje je vzporedno z lego skladov), medtem ko je desno pobočje (hrib Stena) neskladno (pobočje ni vzporedno z lego skladov), kar se odraža tudi pri rastlinstvu: na levem pobočju prevladujejo melišča, na katerih se izmenjujejo grmišča in travnate površine, medtem ko se na desnem pobočju gozd izmenje s previsnimi stenami, na katerih socianobakterije. Kraško gmajno zasledimo na ravnicah hribov Stena in Griže.
Fliš ima povsem drugačne lastnosti: kamnina je za vodo neprepustna (edina kmetijsko izkoriščena površina je pri Botaču), pokrajina ima bolj zaobljene oblike, zarast je strnjena. Cvetenje rastlin poteka enakomerno skozi sezono, zato se zdi to obzorje pretežno zeleno. Na apnencu pa se cvetenje odvija neenakomerno, bujno in skoraj istočasno za vse rastlinske vrste (spomladi prevladujejo rumene barve, jeseni rožnato vijoličaste).
Območja laporja in peščenjaka spominjajo na “apeninsko” krajino, apnenčasti predeli pa na “balkansko” (dinarsko). Že Pospichal (1897) je v svojem življenskem delu o flori takratnega avstrijskega primorja opisal griče iz peščenjaka kot »ravnodušne«, apnenčasta območja pa kot »dramatična«. V dolini Glinščice prevladuje ravnodušnost ob zgornjem toku, dramatičnost pa ob spodnjem.
Literatura
Partner/Partnerji: Università di Trieste, Dip. di Scienze della Vita (Lead Partner), Prirodoslovni Muzej Slovenije, Ljubljana, Univerza na Primorskem -Università del Litorale Koper/Capodistria, Università di Padova, Dip. di Biologia, Zavod Republike Slovenije za šolstvo Ljubljana, Comune di San Dorligo della Valle - Občina Dolina, Consorzio del Parco Regionale del Delta del Po Emilia Romagna, Agenzia Regionale per la Protezione dell’Ambiente del Friuli Venezia Giulia (ARPA - FVG), Gruppo di Azione Locale Venezia Orientale (GAL Venezia Orientale - VEGAL), Triglavski Narodni Park, Univerza v Novi Gorici. Progetto Strumenti interattivi per l’identificazione della biodiversità: un progetto educativo in un’area transfrontaliera (SiiT): finanziato nell’ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali. Projekt Interaktivna določevalna orodja za šole (SIIT): spoznavanje biotske pestrosti na čezmejnem območju sofinancirana v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. |  |
||
|
|
 |
 |
|
