Raziskovano območje


Območje TNP leži na skrajnem jugovzhodu Alp, v severozahodni Sloveniji in obsega večji del Julijskih Alp. Te so v glavnem zgrajene iz apnenca, kar po eni strani omogoča izredno vrstno pestrost flore, po drugi strani pa nekatere v Centralnih Alpah pogoste ali razširjene vrste, ki so vezane na silikatno podlago, v Julijcih ne uspevajo, ali pa so redke. Razpon nadmorskih višin znotraj TNP je od manj kot 200 do 2863 m (vrh Triglava, ki parku daje tudi ime), s tem pa je povezana tudi izjemna geomorfološka pestrost. Doline alpskih rek so v glavnem poseljene in z raznolikim spektrom obdelovalnih površin in travišč, nekaj pa je tudi ohranjenih nižinskih gozdov in mokrišč, nekaj pa je tudi ozkih sotesk (npr. Pokljuška soteska). Strma pobočja nad dolinami so topla, kadar so obrnjena proti jugu ter jih tako porašča toploljubna submediteranska vegetacija (npr. Komarča), ali pa so hladna, senčna in vlažna, če so osojna, tedaj pa lahko na njih najdemo fragmente subalpinske vegetacije tudi 1000 m pod njenim strnjenim pojavljanjem (npr. Soteska pri Bohinju). Le mestoma se v Julijcih pojavlja na površju tudi nekarbonatna kamnina kot posledica erozije apnenca z roženci (npr. dno Pokljuške soteske) ali pa se kisle s humusom bogate prsti razvijejo na dnu vrtač (npr. na Komni) in s tem omogočijo razvoj otočkov kisloljubnega rastja. Le nekaj zaplat blago kisle geološke podlage najdemo tudi v visokogorju (npr. Mangart, Črna Prst). Prevladujoča toplojubna gozdna vegetacija so združbe s črnim gabrom, v montanskem pasu so najbolj razširjeni bukovi gozdovi, ki više v altimontanskem pasu prehajajo v naravna smrečja, ta pa v subalpinskem pasu zamenja vegetacija ruševja (le mestoma jo nadomesti zeleno jelševje na bolj kisli podlagi). Vrstno izredno bogate so združbe alpskih trat, kjer na enem mestu lahko najdemo tudi čez 100 rastlinskih vrst, na približno 2000 m pa postane rastlinska odeja vse bolj vrzelasta in s posameznimi zaplatami alpinskih vrst sega taka vegetacija vse do naših najvišjih vrhov v subnivalnem pasu. Čeprav se zdijo Julijci danes povsem naravni, se moramo zavedati, da je bil vpliv pašništva v stoletjih zelo močan in marsikje je zato gornja gozdna meja in meja ruševja pomaknjena več 100 m niže.
Tudi mokriščna vegetacija je raznolika in bogata. Po ena strani ob številnih (predvsem manjših) ledeniških jezerih, po drugi strani ob rekah v preostalih vrbiščih, poplavnih gozdovih in na prodiščih (predvsem ob Soči), dalje na številnih povirnih in nizkih barjih ter na nekaj starih visokih barjih (npr. Šijec na Pokljuki). Zaradi bližine in povezave po dolini Soče z Jadranskim morjem je submediteranski vpliv v zahodnem in južnem delu Julijcev izrazit, z bližino morja pa je povezana tudi zelo visoka količina padavin v zahodnem in osrednjem delu, ki ponekod krepko presega 3000 mm letno, kar je vsaj dvakrat več kot v manj namočenih obrobnih delih parka.
Glede na velikost je TNP floristično izredno bogato območje z okoli 1400 znanimi vrstami in podvrstami praprotnic in semenk, kar predstavlja ez 40% vse slovenske flore. Seveda so med njimi številne izjemno redke ali pa take, ki se tod pojavljajo le tu in tam, bolj ali manj prehodno, po drugi strani pa številne vrste pripadajo taksonomsko izredno težavnim skupinam, katerih vrste so sposobni razločevati le redki specialisti. Tako je bil za ta portal narejen nekoliko ožji izbor vrst, ki pa vseeno obsega vse splošno razširjene in pogoste vrste ter številne manj pogoste, vendar zlahka prepoznavne. Tako predstavljen izbor še vedno obsega preko 90% vse flore TNP, seveda pa resnejše ljubitelje rastlin ne bo zadovoljil in jim priporočamo, da posežejo po Mali flori Slovenije (določevalni ključ za vse v Sloveniji rastoče rastlinske vrste, Martinčič & al. 2007), Gradivo za Atlas flore Slovenije (zemljevidi razširjenosti za 3200 slovenskih vrst in podvrst, Jogan & al. 2001) in Flora Alpina (popoln slikovni priročnik za floro celotnega območja Alp, Aeschimann & al. 2004).
    Citirana literatura:
  • Aeschimann, D. & al., 2005: Flora Alpina 2. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1188 str.
  • Jogan, N. (ur.), T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 str.
  • Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič. M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. 4. izd. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 845 str.

Partner/Partnerji: Università di Trieste, Dip. di Scienze della Vita (Lead Partner), Prirodoslovni Muzej Slovenije, Ljubljana, Univerza na Primorskem -Università del Litorale Koper/Capodistria, Università di Padova, Dip. di Biologia, Zavod Republike Slovenije za šolstvo Ljubljana, Comune di San Dorligo della Valle - Občina Dolina, Consorzio del Parco Regionale del Delta del Po Emilia Romagna, Agenzia Regionale per la Protezione dell’Ambiente del Friuli Venezia Giulia (ARPA - FVG), Gruppo di Azione Locale Venezia Orientale (GAL Venezia Orientale - VEGAL), Triglavski Narodni Park, Univerza v Novi Gorici.

Progetto Strumenti interattivi per l’identificazione della biodiversità: un progetto educativo in un’area transfrontaliera (SiiT): finanziato nell’ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.

Projekt Interaktivna določevalna orodja za šole (SIIT): spoznavanje biotske pestrosti na čezmejnem območju sofinancirana v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

© Copyright 2013 SiiT.