Pagina 72 - Juliana_Book_slo

72
Vicia oroboides Wulfen - širokolistna grašica
Med posebej zanimivimi oziroma znamenitimi slovenskimi rastlinami so tudi
tiste, ki imajo na naših tleh klasično nahajališče. S tem izrazom označujemo
kraj, kjer je botanik rastlino videl, jo preučil in ji dal ime. Ena od njih je
širokolistna grašica. Leta 1790 jo je opisal naravoslovec Franc Ksaver Wulfen
(1728-1805) in navedel, da raste v koroških in kranjskih gorah; za Kranjsko je
napisal, da jo je videl na Slivnici nad Cerkniškim jezerom in na Gori sv. Jošta
pri Kranju. Spada v družino metuljnice (Fabaceae). Visoka je do 50 cm in ima
dolgo priostrene liste brez vitic. Cvetovi so posamično ali pa v zalistnih
socvetjih, v katerih je lahko do šest cvetov. Venčni listi so žvepleno rumeni in
se razvijejo v črne stroke. Raste v listnatih, predvsem bukovih, gozdovih od
montanskega do subalpinskega pasu po celi Sloveniji. Razširjena je v
Jugovzhodnih Apneniških Alpah od Gardskega jezera do Furlanije Julijske krajine, od Krasa in Julijskih Alp do
Spodnje Avstrije, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Romuniji. Čeprav morda naša grašica na pogled ni
nič posebnega, pa nas vsako pomlad spominja na bogato zgodovino raziskovanja našega rastlinstva in tudi na Wulfena,
ki je bil pomemben tudi kot mentor kranjskima botanikoma Karlu Zoisu in Francu Hladniku. (Praprotnik, N., 2007:
Širokolistna grašica. Gea 17(2): 42.)