Pagina 68 - Juliana_Book_slo

68
mesnato koreniko, iz katere izrašča šop sinjih stebelnih listov in listnatih
poganjkov. Listi so široko suličasti, ploščati, mesnati, goli, priostreni, v zgornji
polovici z ostrimi zobci, proti vrhu stebla zgoščeni. Cvetovi so dvodomni, kar
pomeni, da so moške in ženske rastline ločene. Moški cvetovi imajo štiri
rumene ali rdečkaste venčne liste, ženski pa imajo venčne liste v glavnem
zakrnele. V Sloveniji navadni rožni koren raste v Karavankah, Julijskih in
Kamniško-Savinjskih Alpah, v predalpskem območju pa na Poreznu. Uspeva
na meliščih, v skalnih razpokah in med pritlikavim grmičevjem v subalpinskem
in alpinskem pasu. Splošno je razširjen v Pirenejih, v Alpah, Vogezih, Sudetih
in Karpatih, v Skandinaviji, na Uralu in Himalaji, na Japonskem, v arktičnih
območjih Azije in Severne Amerike. V 17. stoletju so rožni koren zaradi
prijetnega vonja sadili po parkih v Italiji, v Franciji, na Nizozemskem in v Angliji. (Praprotnik, N., 2004: Navadni
rožni koren. Gea 14 (10): 37.)
Rhododendron hirsutum L. - dlakavi sleč
»Najlepši nakit v pasu ruševja pa je žarno rdeče cvetje slavljenega prvaka naše
alpske flore… Cvetoče slečje je krasota vseh krasot alpskega rastja. Daleč tja
žari iznad živahno zelenih listov plameneče rdečilo bujnega cvetja v nedosežno
učinkovitem barvenem nasprotju…« Tako navdušeno je leta 1918 sleč opisal
Ferdinand Seidl v drobni knjižici Rastlinstvo naših Alp. V naših Alpah
uspevata dve vrsti sleča. Veliko bolj pogost je dlakavi sleč. Nizek, gosto olistan
grmiček ima kratke in bogato razrasle veje. Listi so vednozeleni in na robovih
dlakavi. Cvetni venec je vrčasto zvonast, svetlo rdeč in znotraj dlakav.
Uvrščamo ga v družino vresovke (Ericaceae). Raste med ruševjem in v gorskih
gozdovih na apnenčastih tleh. Splošno je razširjen v Vzhodnih in Srednjih
Alpah ter na Balkanu. V Sloveniji je najbolj pogost v Alpah, raste pa tudi
marsikje v dolinah, kjer je preživel kot ledenodobni ostanek ali relikt. Ker je (dlakavi) sleč ena od tako imenovanih
alpskih cvetlic, ki včasih ni smela manjkati v planinskih šopkih, so zbiralci ljudskih imen širom po Sloveniji zbrali kar
nekaj izrazov, s katerimi označujejo ta grmiček: pljuvanec, bljuvanec, dragomastnik, ravš, sleč, gričevje, planinski
balzam, ravšelj, ravšje, žiženjpanj, planinska roža, gričevnik, burja, hudičele, kapelčovje, natékovje in uršulke.
(Praprotnik, N., 2007: Dlakavi in rjasti sleč. Gea 17 (5): 42.)
Rhododendron luteum Sweet - rumeni sleč
V Sloveniji rastejo tri vrste sleča. Dlakavi in rjasti sleč sta alpski vrsti z rdečimi
cvetovi. Veliko bolj nenavaden pa je rumeni sleč in Tone Wraber je zapisal, da
je to »v vseh pogledih zelo imenitna rastlina«. Ime pove, da ima živo rumene
cvetove, ki močno dišijo. Navadno je več kot en meter visok grm z listi, ki
jeseni odpadejo. Uvrščamo ga v družino vresovke (Ericaceae). V Sloveniji je
bil prvič najden šele po drugi svetovni vojni in je med botaniki vzbudil veliko
pozornosti. Obveljalo je mnenje, da je pri nas avtohton, ni pa še razjasnjeno, ali
se je ohranil še iz terciarja ali pa se je priselil šele po ledeni dobi. Raste v
zakisanih listnatih gozdovih v okolici Ljubljane in v okolici Boštanja in
Brusnice pri Novem mestu. To je vzhodnoevropska, maloazijska in kavkaška
rastlina. Na nahajališča v Mali Aziji in na Kavkazu nas spominja tudi ime pontska azaleja. V Juliani jo je prvi posadil
prof. Ciril Jeglič v šestdesetih letih. Kasneje je grm propadel. Znova smo ga posadili in ko se je že skoraj posušil, je
spet pognal mlade poganjke in zacvetel.
Salvia glutinosa L. - lepljiva kadulja
Uvrščamo jo v družino ustnatice (Lamiaceae), ki so dobile ime po dvoustnatem
vencu. To je someren cvet, ki je razdeljen na zgornjo in spodnjo ustno. Lepljiva
kadulja je dobila ime po lepljivi čaši in steblu, ki sta gosto štrleče dlakava.
Venec je bledo rumen, zgornja ustna je srpasto ukrivljena, na spodnji ustni ima
rdeče rjave lise in proge. Raste v gozdovih, gozdnih robovih, med visokimi
steblikami in na nabrežjih od nižine do montanskega pasu po vsej Sloveniji.
Razširjena je v srednji in južni Evropi, proti vzhodu sega v Aziji do Himalaje.