Pagina 60 - Juliana_Book_slo

60
Lathyrus pannonicus (Jacq.) Garcke subsp. varius (Hill) P.W. Ball -
raznobarvni grahor
Uvrščamo ga v družino metuljnice (Fabaceae). Za rodove iz te družine so
značilni metuljasti cvetovi. Imajo pet venčnih listov. Zgornji list se imenuje
jadro, stranska dva lista sta krili, spodnja dva lista pa oblikujeta ladjico in sta
na spodnjem delu pogosto zrasla. Plod pri metuljnicah je večsemenski strok, ki
se odpira z dvema loputama. Raznobarvni grahor ima v zemlji kratko koreniko
z gomoljasto odebeljenimi koreninami. Listi imajo dva do tri pare lističev, ki so
črtalasti ali ozko suličasti. Venčni listi so rumenkasto beli, jadro pa je včasih
rdečkasto nadahnjeno. V Sloveniji raste v submediteranskem območju na
kraških košenicah in grmovnatih mestih. Splošno pa je razširjen v južni in
vzhodni Evropi ter v Sibiriji.
Leontopodium nivale (Ten.) Hand.-Mazz. subsp. alpinum (Cass.)
Greuter - planika
Leontopodium alpinum
Pradomovina planik so gorovja v osrednji Aziji, kjer raste še mnogo njenih
sorodnic. Čeprav je v bistvu tujka, velja za prapodobo alpske flore in njen že
nekoliko oguljen simbol. Uvrščamo jo v družino nebinovke (Asteraceae).
Njeno steblo nosi na vrhu en navidezni cvet, ki pa je v resnici sestavljen iz
drobnih cvetov, ki jih obdajajo ovršni listi. Vsa rastlina je gosto belo dlakava.
Najbolj pogosto in uveljavljeno ime je planika. Zlasti v prejšnjem stoletju so
marljivi zbiralci ljudskih izrazov zapisali več imen, nekatera so že pozabljena:
na oči spominjajo očnica, očinec, očino zelišče, na rastišče v skalah pečnica,
skalarica, skalica, goličavarica, po obliki sta nastali imeni zvezdica in
zvezdnica, po polsteni površini listov mačnica, trosnica pa je zato, ker je
raztresena po skalah, izraz levova noga je preveden iz latinskega imena,
edelbajs pa je popačenka nemškega izraza. Zaradi trganja je že v prejšnjem stoletju postala ogrožena. Leta 1893 je bilo
ustanovljeno Planinsko društvo Slovenije, ki je začelo opozarjati na nevarnost, »da preti najkrasnejši cvetki naših
planin, to je planiki, sčasoma popolno izmrtje, ker dobička željni domačini in tudi tujci pohajajo na naše planine, ki
naberó po cele koše planik, večinoma seveda s koreninami, katere potem za drag denar letoviščnikom in raznim
društvom prodajajo... Če se bo pustilo vse to še nadalje, tedaj se pač sme trditi, da sčasoma o planikah na Kranjskem ne
bo niti govora več.« Na Goriškem so planiko zavarovali že leta 1896, dve leti kasneje pa tudi na Kranjskem in
Štajerskem. Leta 1899 poroča Planinski vestnik o prvi (in še do danes verjetno izjemni) kazni zaradi kršenja zakona:
»Radi ruvanja planik je bil kaznovan, menda na Kranjskem prvi, Janez Rekar po domače »Roža in Jaga« iz Mojstrane.
Okrajno glavarstvo radovljiško ga je obsodilo na 6 ur zapora.« (Praprotnik, N., 1996: V kraljestvu triglavske rože. Gea
6 (6), priloga št. 5.)
Lilium bulbiferum L. subsp. bulbiferum - brstična lilija
Brstična lilija ima v zemlji belo, luskasto čebulo. Steblo je gosto olistano. Listi
so črtalasti in nameščeni premenjalno. Cvetovi so pokončni in zvonasto lijasti,
rdeče oranžne barve. Prašnice so rdeče. Uvrščamo jo v družino lilijevke
(Liliaceae). Že samo ime nam pove, da ima v zalistju stebelnih listov zelene
zarodne brstiče. S temi brstiči se lahko nespolno razmnožuje. Iz brstičev že
naslednje leto poženejo mlade rastlinice, ki potem lahko zacvetijo že po petih
letih! Raste na travnikih in med grmovjem od nižin do montanskega pasu.
Razširjena pa je v Italiji, na Korziki, v Alpah od Primorskih Alp do Spodnje
Avstrije in Slovenije in na Balkanu.
Lilium carniolicum Bernh. ex W.D.J. Koch - kranjska lilija, zlato
jabolko
»…Vmes pomalja tu in tam v gizdavi lepoti zlati klobuk svoje ali rdeče ali lilasto cvetje s temnejšimi pegami iznad
nizkega grmičja, ali pa sorodna mu kranjska lilija izpostavlja slično rumeno rdeče cvetje…« Tako je o dveh lilijah
zapisal Ferdinand Seidl leta 1918 v svojem delu Rastlinstvo naših Alp. Uvrščamo jo v družino lilijevke (Liliaceae).
Kranjska lilija ali zlato jabolko ima v zemlji belo čebulo, listi so na steblu nameščeni premenjalno. Žametni, živo