Pagina 55 - Juliana_Book_slo

55
Genista sylvestris Scop. - gozdna košeničica
Na Slovenskem so našli in opisali kar precejšnje število novih rastlinskih vrst.
Pri nas imajo svoj rojstni kraj oziroma klasično nahajališče. Ena od njih je
gozdna košeničica. Z Nanosa jo je opisal I. A. Scopoli že leta 1772 v drugi
izdaji svojega dela Flora carniolica (Kranjska flora). Uvrščamo jo v družino
metuljnice (Fabaceae). Lahko je trnata. V mehke trne se preobrazijo stranski
poganjki. Cvetna stebla se podaljšujejo v zožena grozdasta socvetja. Vsi deli so
prileglo svilnato dlakavi, čaša in plod pa sta gola. Raste na kamnitih gmajnah
in na grmovnatih pobočjih v submediteranskem območju na južnem obrobju
Trnovskega gozda, na Nanosu, Javorniku in na Snežniškem pogorju ter v dolini
Kolpe. Splošno pa je razširjena na Apeninskem polotoku in vzdolž Dinarskega
gorstva od Slovenije do Albanije.
Gentiana lutea L. - rumeni svišč, košutnik
»Košutnik je našel ilirski kralj Gentius; raste povsod, vendar je najodličnejši iz
Ilirika.« Tako je že v antiki zapisal Plinij. Njegovo zdravilno moč je torej
poznal že zadnji ilirski kralj Gentius, po katerem je cel rod sviščev dobil
strokovno ime. Gentius je košutnik je priporočal proti kugi. Korenike košutnika
so močno iskane na svetovnem tržišču zdravilnih rastlin. Vsebujejo mnogo
zdravilnih grenčin, ki lajšajo želodčne težave. Med velikimi porabniki ni samo
farmacevtska industrija, ampak tudi industrija aromatičnih alkoholnih pijač,
znanih pod imenom »encijan«. Na nalepkah je (bila) sicer slika Clusijevega
svišča, vendar so v pijači grenčine iz košutnikovih korenik. Ta »napaka« je
povzročila, da marsikje ruvajo tudi modrocvetne svišče in njihove korenike
namakajo v žganju. Uvrščamo ga v družino sviščevke (Gentianaceae).
Košutnik je naš največji svišč. Na ozemlju Slovenije rasteta dve podvrsti. Bratinski košutnik (Gentiana lutea subsp.
symphyandra) ima zrasle prašnice in je splošno razširjen na kraških košenicah, v Trnovskem gozdu in na južnem
obrobju Julijskih Alp. Prostoprašnična podvrsta se imenuje Vardjanov košutnik (Gentiana lutea subsp. vardjanii) in je
bila opisana s Spodnje Komne. Raste po traviščih, pašnikih in meliščih v Julijskih Alpah, redko tudi v Karavankah
(Vrtača, Begunjščica) in Kamniško-Savinjskih Alpah (pod Grintovcem). Zaradi izkopavanja korenik spada košutnik
med ogrožene vrste. Eden od načinov, da se izognemo pretiranemu izkoriščanju, je plantažno gojenje košutnika, ki pa
je pri nas šele v prvi razvojni in raziskovalni fazi. Drugi način zahteva več moralne odgovornosti nabiralcev.
Izkopavanje mora biti pod strokovnim nadzorstvom, da ostane izkoriščanje v mejah naravnega prirastka. (Praprotnik,
N., 1996: V kraljestvu triglavske rože. Gea 6 (6), priloga št. 5.)
Geranium argenteum L. - srebrna krvomočnica
Julius Kugy je na stara leta rad obiskoval alpski botanični vrt Juliana, ki ga je v
Trenti ustanovil njegov prijatelj Albert Bois de Chesne. V svojem delu Iz
minulih dni je zapisal: »Moji najlepši cilji pa leže v gornjem delu. Prelepa
gredica s srebrno krvomočnico, z nežno harmonijo barv njenih srebrno
pasastih, tenko rezljanih listov in lepih, odprtih, nežno vijoličastih cvetov.
Tamkaj čakajo naši spomini na stotero miru in pokoja polnih uric, preživelih
po vrhovih toplih, prijazno osončenih predgorij in razglednikov Julijcev. Kajti
ta srebrno dlakasti »štorkljin kljun« ljubi takšna visoka sedišča z na vse strani
odprtimi pogledi, tam se počuti dobro.« Srebrna krvomočnica spada v družino
krvomočničevke (Geraniaceae). V zemlji ima močno, valjasto koreniko.
Visoka je do 15 cm in srebrno bleščeče dlakava. Pritlični listi so v rozetah,
dolgopecljati, do dna deljeni, posamezne krpe ponovno deljene v ozke črtalaste roglje. Cvetoča stebla so pred
cvetenjem prevesna, pozneje pokončna in komaj kaj višja od listov. Venčni listi so narobe jajčasti, dolgi približno 1,5
cm, večinoma nekoliko izrobljeni ter svetlo rožnato rdeči s temnejšimi žilami. Srebrna krvomočnica ali srebrni
čapljevec je južnoalpska in severno apeninska vrsta. V Sloveniji je znana iz bohinjsko-krnskih gora, kjer lahko v
srebrno sivih preprogah prekriva visokogorske trate, raste pa tudi na grušču in v skalnih razpokah. (Praprotnik, N.,
2003: »Štorkljin kljun« ali srebrna krvomočnica. Gea 14(1): 37.)
Geranium macrorrhizum L. - korenikasta krvomočnica
Uvrščamo jo v družino krvomočničevke (Geraniaceae). Strokovno rodovno ime izvira iz grščine. Geranos je žerjav.
Dolgokljunati plodovi spominjajo na žerjava. Slovensko ime pa nam pove, da so zdravilne oziroma da so jih včasih
uporabljali v ljudskem zdravilstvu. Zaradi snovi, ki jih vsebujejo, so nekatere uporabljali kot sredstvo za ustavljanje
krvi. Korenikasta krvomočnica ima v zemlji močno koreniko in po njej je tudi dobila vrstno ime. Listi so samo pritlični