Pagina 45 - Juliana_Book_slo

45
Armeria alpina Willd. - alpski pečnik
V ljudski zavesti se je utrdila misel, da je rastlina, ki je ranjenemu Zlatorogu
rešila življenje, triglavska roža ali bleščeči prstnik (Potentilla nitida). Znani
planinski fotograf Jaka Čop pa se je rad spominjal pravljice, ki mu jo je pred
mnogimi leti doma v Bohinju pripovedoval njegov oče. Triglavska roža naj bi
bila alpski pečnik (Armeria alpina). Zrasel naj bi iz kapelj krvi belega gamsa z
zlatimi rogovi. »Katere izmed njih so pristne, Zlatorogove, pa se pokaže pri
potegu peclja iz koreninic, kajti le ta je pri pravih krvavo rdeč.« Alpski pečnik
uvrščamo v družino pečnikovke (Plumbaginaceae). Visok je do 30 cm.
Večinoma raste v gostih blazinah. Steblo je golo in neolistano. Listi so
črtalasti, podobni travam in v pritlični rozeti. Ovršni listi so suhokožnati,
široki, rjavi, z rdečkastim robom. Cvetovi so v pazduhah kožnatih podpornih
listov v glavičastih socvetjih. Venec je rožnato rdeč. Raste v skalnih razpokah, na pašnikih, v snežnih dolinicah in na
gruščnatih tratah v alpinskem pasu v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah ter v Karavankah. Alpski pečnik je
splošno razširjen v srednjeevropskih in južnoevropskih gorovjih (Alpe, Pireneji, Karpati). Po razširjenosti je
visokogorski, po izvoru pa sredozemski rod. Na avstrijskem Koroškem alpski pečnik imenujejo rdeča gamsova
korenika, na avstrijskem Štajerskem pa cigansko zelišče. V ljudskem zdravilstvu so v Avstriji pečnikovo koreniko
nekoč uporabljali kot zdravilo za jetiko. (Praprotnik, N., 2005: Alpski pečnik. Gea 15 (11): 37.)
Aruncus dioicus (Walter) Fernald - navadno kresničevje
Mnoge rastline, ki cvetijo ob kresu, imajo po ljudskem verovanju čarovno moč.
»O kresi, ko se dan obesi« ima sonce največjo moč in v naravi je vse polno
življenjske sile. Ena od vrst, ki so bile posvečene starodavnemu sončnemu
bogu Kresniku, je tudi navadno kresničevje, ki ima obrambno moč, saj varuje
pred čarovnicami, pred vsemi hudobnimi duhovi in tudi pred strelo. Spada v
družino rožnice (Rosaceae) in je zelnata trajnica z enostavnim steblom, ki je
visoko 80 do 200 cm. Navadno kresničevje je torej eno naših največjih trajnih
zelišč. Listi so mehki, nežni in dva- do trikrat pernato deljeni. Cvetovi so
enospolni in dvodomni. Ženske rastline imajo bele venčne liste, moške pa
rumenkaste. V Sloveniji raste v senčnih gozdovih, med grmovjem in po
posekah na bolj vlažnih in senčnih rastiščih. Najdemo ga v zahodni, srednji in
vzhodni Evropi ter v zmernem pasu Azije in Severne Amerike. Kot ena od kresnih rastlin ima mnogo ljudskih imen:
medvedovo latje, medvejka, šenjanževe rože, vidovke, kozja brada, kresnica in lisičji rep. Ljudsko verovanje ga
povezuje tudi z Janezom Krstnikom, ki naj bi na kresno noč počival na ležišču, postlanim s cvetočimi vejami
kresničevja. (Praprotnik, N., 2004: Medvedovo latje ali kresničevje. Gea 14(7): 37.)
Asparagus tenuifolius Lam. - lasasti beluš
Uvrščamo ga v družino beluševke (Asparagaceae), za katero so značilni listasto
ali igličasto preoblikovani poganjki, ki jih imenujemo filokladiji. Lasasti beluš
ima pokončno, zelnato steblo in igličaste filokladije, ki pa niso vednozeleni in
bodičasti, ampak mehki in lasasti. Cvetovi so belkasti in zelenkasto progasti.
Plod je rdeča jagoda. Raste po vsej Sloveniji v svetlih gozdovih in med
grmovjem od nižin do montanskega pasu. Splošno je razširjen v južni Evropi, v
Ukrajini in v Mali Aziji. Tako kot pri drugih vrstah belušev lahko uporabljamo
predvsem zelene ali obeljene mlade poganjke prijetnega okusa tudi v prehrani
(šparglji).
Aster alpinus L. subsp. alpinus - alpska nebina
»Alpska nebina se odlikuje med rastlinami z redkim nasprotjem barv v
cvetnem košku: okoli zlatorumenega središča je nastavljen precej širok krasen
bledo vijoličast kolobar.« je zapisal Ferdinand Seidl leta 1918 v svoji drobni
knjižici Rastlinstvo naših Alp. Alpsko nebino uvrščamo v družino nebinovke
(Asteraceae), za katere so značilni številni, pogosto različno oblikovani
cvetovi, ki so združeni v koških (socvetjih, ki nas spominjajo na navidezen
cvet). Nimajo pa mlečka, ki je značilen za sorodno družino radičevke. Alpska
nebina je do 15 cm visoka rastlina. Pritlični listi so puhasto dlakavi, pecljati,
stebelni pa so sedeči (brez peclja). Socvetje je košek, ki je širok štiri do šest
centimetrov. V njem so v sredini tako imenovani krožčevi cvetovi, ki so