Pagina 44 - Juliana_Book_slo

44
Anemonoides trifolia (L.) Holub subsp. trifolia - trilistna vetrnica
(Anemone trifolia)
Naše vetrnice so dobile ime po strokovnem izrazu Anemone, ki izvira iz
grščine. To so rastline z rahlim cvetnim odevalom, ki ga veter (anemos) z
lahkoto osiplje. Trilistno vetrnico uvrščamo v družino zlatičevke
(Ranunculaceae). V zemlji ima belkasto koreniko. Trije stebelni listi so v
resnici trojnato deljeni ovršni listi, posamezni lističi so enostavni. Cvetni listi
so beli, izjemoma so lahko tudi rdečkasti ali nebesno modri. Prašnice pa bele
ali modrikasto bele. Raste v gozdovih in med grmovjem od nižine do pasu
ruševja po celi Sloveniji. Najdemo jo tudi po gorovjih Portugalske in Španije, v
južnih Alpah in Apeninih, na Karpatih in Severni Ameriki. Kot vse vetrnice je
tudi ta vrsta strupena. Na koži lahko povzroča rdečico z vnetji.
Anthericum ramosum L. - navadni kosmuljek
Uvrščamo ga v družino zlatokorenovke (Asphodelaceae). Navadni kosmuljek
je zelnata trajnica s kratko koreniko. Korenine niso odebeljene. Listi so travasti
in se koničasto zožujejo. Ima latasta, bogato razrasla socvetja, listi cvetnega
odevala so prosti in bele barve. Notranji venčni listi so bolj široki kot zunanji.
Uspeva na suhih travnikih in v svetlih gozdovih od nižine do montanskega
pasu po vsej Sloveniji. Razširjen je od Belgije in južne Švedske do severne
Portugalske, južne Italije in Grčije. Cvetove oprašujejo čebele in trepetavke.
Medičina se nabira kar na njihovi površini.
Aquilegia bertolonii Schott - Bertolonijeva orlica
V Slovenije raste pet vrst iz rodu orlic (Aquilegia sp.). Ljudsko poimenovanje
posameznih vrst ne razlikuje. Skoraj pozabljena imena za ta rod so bohkove
hlačice, božje hlačice, ciganka, farjeva kapca, farške hlače, grliček, kampavka,
konj, krempeljci, orliček… Izraz orlica pa izhaja iz latinskega izraza: aquila
pomeni orel. Ime naj bi dobila zaradi krempljasto ukrivljenih notranjih listov
cvetnega odevala, vendar ta razlaga ni zanesljiva. Z ostrogami naj bi
spominjala na orlovske kremplje in zakrivljen kljun; cvet bolj spominja na orle,
ki stikajo glave. Od petih vrst orlic, ki uspevajo pri nas, je Bertolonijeva orlica
edina uvrščena v Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk kot redka
vrsta. Ime je dobila ime po botaniku Antoniu Bertoloniju (1775-1869), ki je bil
profesor botanike v Bologni in avtor dela Flora italica (1834-1854) v desetih
delih. Spada v družino zlatičevke (Ranunculaceae). Visoka je 10 do 30 cm. Steblo je pokončno in ponavadi enocvetno,
redkeje dvocvetno. Cvetovi so modri do modro vijolični in imajo nekoliko kljukasto upognjene ostroge, ki so cevast
izrastek cvetnega lista. V njih nastaja medičina. Raste na meliščih, na kamnitih subalpinskih in alpinskih traviščih in v
skalnih razpokah ponekod v Kamniško-Savinjskih Alpah, v južnem delu Julijskih Alp in v severovzhodnem delu
Trnovskega gozda. Bertolonije orlica je endemit jugozahodnih Alp. Razširjena je v severozahodni Italiji in
jugovzhodni Franciji, kjer ima glavni areal; pri nas je le disjuktni (ločeni) areal. (Praprotnik, N., 2004: Bertolonijeva
orlica. Gea 14(9): 37.)
Aquilegia nigricans Baumg. - velecvetna orlica
Orlice uvrščamo v družino zlatičevke (Ranunculaceae). Velecvetna orlica ima
steblo, ki je v zgornjem delu žlezasto dlakavo. Kimasti cvetovi so modro
vijolične barve in imajo pet ostrog, ki so zgoraj ukrivljene. Uspeva na
travnikih, med grmovjem, v gozdovih in med rušjem. Pogosta je v alpskem
svetu, raste pa tudi drugje po Sloveniji. Splošno je razširjena v srednji in
jugovzhodni Evropi. Cvetove oprašujejo predvsem čmrlji, ki ponavadi
pregrizejo ostrogo, da lahko pridejo do medičine v notranjosti.