Pagina 46 - Juliana_Book_slo

46
cevasti, rumeni in dvospolni. Na robu so jezičasti cvetovi, ki so svetlo vijolične oziroma modro vijolične barve in samo
ženski.Raste na apnenih tleh, na suhih, prisojnih tratah, na grušču in v skalovju v naših Alpah ter v Trnovskem gozdu
in na Snežniku. Ta arktično-visokogorska rastlinska vrsta je splošno razširjena v gorovjih srednje in južne Evrope, na
Uralu, Altaju, v Sibiriji in Severni Ameriki. Že poudarjeno učinkovito barvno nasprotje jezičastih in cevastih cvetov je
le še dodatek k tako bogati in pisani cvetani visokogorskih travišč. (Praprotnik, N., 2007: Alpska nebina, redko
nasprotje barv. Gea 17 (11): 42.)
Aster amellus L. - gorska nebina
Uvrščamo jo v družino nebinovke (Asteraceae). Gorska nebina je žlezasta
trajnica. Visoka je 20 do 50 cm. Steblo je olistano in v zgornjem delu razraslo.
Jezičasti cvetovi so modro vijolični, znotraj so rumeni cevasti cvetovi. Raste na
suhih pašnikih, v svetlih gozdovih, na gozdnih robovih, na grušču in na
skalovju od nižin do montanskega pasu po vsej Sloveniji. Splošno je razširjena
v zahodni, srednji in vzhodni Evropi, v Sibiriji, na Kavkazu, Armeniji in
Anatoliji.
Astrantia major L. - veliki zali kobulček
Uvrščamo ga v družino kobulnice (Apiaceae). Strokovno ime je bilo narejeno v
srednjem veku zaradi zvezdastega ogrinjala. Aster v grščini pomeni zvezda.
Veliki zali kobulček je trajnica, visoka od 30 do 90 cm. V zemlji ima šopasto
koreniko. Cvetove ima v enostavnem kobulu. Široko, zelenkasto ali rožnato
ogrinjalo je sestavljeno iz velikih listov, ki so tako dolgi ali daljši od
posameznih cvetov. Izrazito ogrinjalo, ki nas na prvi pogled spominja na
venčne liste, povečuje optično učinkovitost socvetja in privablja opraševalce.
Med ljudskimi imeni sta se ohranila izraza treslica in trešljika. V Sloveniji raste
od nižin do subalpinskega pasu v svetlih bukovih gozdovih, na jasah, med
grmovjem in med visokimi steblikami. Splošno je razširjen v Alpah, v srednji
in Južni Evropi.
Bellidiastrum michelii Cass. - marjetičasta nebina
(Aster bellidiastrum)
Strokovno ime Aster izvira iz grščine: aster je zvezda. Nebine imajo namreč
zvezdaste cvetove. Uvrščamo jo v družino nebinovke (Asteraceae). Listi ima v
pritlični rožici (rozeti). Na zgornji strani so redko dlakavi, na spodnji strani pa
gosto dlakavi. Cvetovi so združeni v socvetje, ki ga imenujemo košek. Obrobni
cvetovi so jezičasti in bele barve. V sredini so cevasti cvetovi, ki so rumene
barve. Raste na vlažnih kamnitih travnatih krajih od montanskega do
alpinskega pasu, v vlažnih soteskah pa jo najdemo tudi v nižini. Pogosta je v
naših Alpah, v Dinaridih in na Gorjancih. Splošno pa je razširjena v gorovjih
južne in srednje Evrope. Podobna marjetica nima kodeljice (čaše), nebina pa
ima kodeljico iz rumenkasto belih ščetin.
Buphthalmum salicifolium L. subsp. salicifolium - vrbovolistni
primožek
Uvrščamo ga v družino nebinovke (Asteraceae). Strokovno ime izvira iz
grščine. Bus pomeni govedo, vol, ofthalmos pa oko. Nanaša se na velik košek,
ki je zaradi svoje rumene barve zelo opazen. Nemci, Francozi in Angleži so
latinsko ime dobesedno prevedli in uporabljajo izraz volovsko oko. Primožek
je trajnica, visoka do 50 cm. Ima pokončno in nerazraslo ali le malo razraslo
steblo. Listi so suličasti in celorobi. Tako zunanji jezičasti kot tudi notranji
cevasti cvetovi so zlato rumeni in združeni v koške, ki so široki 3 do 6 cm.
Raste po suhih travnikih, svetlih gozdovih, na posekah in gozdnih obronkih od
nižine do subalpinskega pasu po vsej Sloveniji. Razširjen je po Evropi, ne raste
le na severu naše celine. Mnogi ga zamenjujejo z zdravilno arniko. Vendar
primožek nima listov v pritlični rožici, prav tako pa nima značilnega vonja.