Pagina 63 - Juliana_Book_slo

63
alpskem svetu. Kot pleistocenski ostanek (relikt) pa ga pogosto najdemo tudi v
senčnih soteskah zunaj Alp. Ob Savi pri Radečah je njegovo najnižje
nahajališče pri nas, saj raste na nadmorski višini samo 200 m. Kjer modro in
rumeno milje rasteta skupaj, lahko nastanejo tudi zanimivi križanci, ki se
imenujejo Churchillovo milje (Paederota x churchillii ). Križanci imajo
umazano rumenkasto vijolične cvetove. Prvič so jih našli na Krniških skalah v
Karnijskih Alpah na avstrijskem Koroškem. Pri nas jih najdemo na Mangrtu in
tudi v alpskem botaničnem vrtu Juliana v Trenti. (Praprotnik, N., 2007: Modro
in rumeno milje. Gea 17 (10): 40.)
Paeonia officinalis L. subsp. officinalis - navadna potonika
Če poznamo samo potonike, ki rastejo po vrtovih, nas prvo srečanje s tem
rodom po jasah in svetlih grmiščih na Nanosu, Vremščici, Slavniku in še kje na
Krasu preseneti. Prastari rod potonik (Paeonia) je razširjen v širšem območju
Sredozemlja. Strokovno ime naj bi izviralo iz grške besede Paiona, ki je
označevala deželo v antični Makedoniji. Po drugi razlagi pa naj bi rod dobil
ime po zdravniku Paianu (Paionu), ki je zdravil bogove na Olimpu. V starem
veku je bila v ljudskem zdravilstvu priljubljen lek zoper zlatenico, bolezni
ledvic in mehurja. Tudi kasneje so jo uporabljali v najrazličnejše namene. Z
njenim cvetom so zaustavljali »ženske krvavitve«, zdravili božjast in putiko, z
zdrobljenimi korenikami so blažili krvavitve iz pljuč, zavrelico iz medu, vina
in korenik pa so uporabljali pri jetiki. Na Kitajskem je simbol bogastva in časti.
Ker včasih rečemo, da je zardel kot potonika, je postala tudi simbol sramežljivosti. Zapisovalci domačih imen so nam
ohranili še izraze božur, prstenik, kresnik, devetek, mode, telek, trojaška roža, kačjak, papinja... V Sloveniji v
submediteranskem območju uspevata dve vrsti, ki spadata v družino potonikovk (Paeoniaceae). Bolj pogosta je
navadna potonika, ki ima pritlične liste deljene v 17 do 30 ozko eliptičnih ali suličastih segmentov. V rdeče rožnatem
cvetu ima 2 do 3 pestiče. Veliko redkejša je velelistna potonika (Paeonia mascula), ki ima pritlične liste deljene v 9 do
16 eliptičnih, 5 do 10 cm dolgih segmentov, v cvetu pa ima 3 do 5 pestičev. V slovenskem Rdečem seznamu ogroženih
praprotnic in semenk je uvrščena med ranljive vrste, saj so jo po 2. svetovni vojni našli le na Vremščici in na Slavniku.
Obe vrsti imata cvetove, ki so v premeru veliki 7 do 13 cm in so tako največji cvetovi v slovenski flori. (Praprotnik, N.,
1998: Zardela je kot potonika. Gea 8 (7): 68.)
Papaver alpinum L. subsp. ernesti-mayeri Markgr. - julijski mak
Na grobih meliščih v naših Alpah poganjajo svilnato nežni rumenocvetni in
belocvetni alpski maki, ki so z močnimi korenikami zasidrani med ostrim
kamenjem. Uvrščamo jih v družino makovke (Papaveraceae). V Sloveniji
uspevajo štiri podvrste. Edina podvrsta z belimi cvetovi je julijski mak
(Papaver alpinum subsp. ernesti-mayeri), ki je endemičen v Julijskh Alpah,
ločeno pa raste tudi v Abruzzih na Apeninskem polotoku. Ostale tri podvrste
imajo rumene cvetove. Petkovškov mak (Papaver alpinum subsp. victoris) je
endemičen v Julijskih Alpah v Bohinjsko-Krnska skupini. Retijski mak
(Papaver alpinum subsp. rhaeticum) raste v Julijskih Alpah, razen v
Bohinjsko-Krnski skupini, in v Kamniško-Savinjskih Alpah na Skuti. Splošno
je razširjen v Južnih Alpah, v južnih delih Osrednjih Alp ter od Pirenejev do
Balkanskega polotoka. Tretja rumenocvetna podvrsta alpskega maka je Kernerjev mak (Papaver alpinum subsp.
kerneri), ki je trajnica alpinskega pasu, redko ga najdemo naplavljenega tudi v nižjih legah na meliščih ali ob strugah
hudournikov. Listi so zgoščeni v pritličnih rozetah. Imajo neolistano, ščetinasto dlakavo steblo, ki nosi rumen cvet.
Plod je značilna mnogosemenska glavica, ki se odpira z luknjicani pod ploščato, žarkasto brazdo. V Sloveniji raste v
Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. Razširjen je tudi na severu Balkanskega polotoka. Ime je dobil po
avstrijskem botaniku Antonu Josefu Kernerju von Marilaunu, ki je bil profesor sistematske botanike v Innsbrucku in
kasneje na Dunaju. Bil je tudi glavni urednik znamenite herbarijske eksikatne (posušene) zbirke Flora exsiccata
Austro-Hungarica (Avstro-ogrska posušena flora), pri kateri so sodelovali tudi kranjski (slovenski) botaniki.
(Praprotnik, N., 2004: Kernerjev mak. Gea 14 (8): 37-38.)
Papaver alpinum L. subsp. kerneri (Hayek) Fedde - Kernerjev mak
Na grobih meliščih v naših Alpah poganjajo svilnato nežni rumenocvetni in belocvetni alpski maki, ki so z močnimi
korenikami zasidrani med ostrim kamenjem. Uvrščamo jih v družino makovke (Papaveraceae). V Sloveniji uspevajo
štiri podvrste. Edina podvrsta z belimi cvetovi je julijski mak (Papaver alpinum subsp. ernesti-mayeri), ki je
endemičen v Julijskh Alpah, ločeno pa raste tudi v Abruzzih na Apeninskem polotoku. Ostale tri podvrste imajo