Pagina 71 - Juliana_Book_slo

71
trolka… Botaniku Franu Jesenku pa se je zdela podobna kraguljčkom. Od kod
pa strokovno ime? Švicarski zdravnik in naravoslovec Conrad Gesner (1516-
1565) je v enem od svojih del zapisal ime Trollblum (kar verjetno pomeni
»okrogel cvet«). Zdravnik Johann Bauhin (1541-1613) pa je ta izraz
»prevedel« v latinščino kot Trollius flos. Pogačico uvrščamo v družino
zlatičevke (Ranunculaceae). Ta zelnata trajnica je gola, visoka 30 do 60
centimetrov. Steblo je večinoma nerazvejeno. Listi so dlanasto deljeni v pet do
sedem krp. Steblo je ponavadi enocvetno. »Veliki, svetli, rumeni cvet je skoro
obličast in ima 10-15 obširnih, izbočenih čašnih lističev, kteri zakrivajo
notranje dele. Venčevih lističev je 5-20; podolgasti so, v primeri s čašnimi
neznatni in imajo blizu dna plitvo globelico, v kteri se nabira med.« Tako je cvet leta 1892 opisal Martin Cilenšek v
delu Naše škodljive rastline v podobi in besedi. Pogačice so razširjene v Evropi, na Kavkazu in v arktični Severni
Ameriki. V Sloveniji rastejo na kamnitih vlažnih tratah, med grmovjem, v vlažnih gozdovih ter na grušču od
montanskega do subalpinskega pasu v alpskem ter predalpskem območju in na Snežniku. (Praprotnik, N., 2008:
Kraguljčki ali pogačica. Gea 18 (4): 39.)
Valeriana tripteris L. subsp. austriaca E. Walther - tripernata špajka
Uvrščamo jo v družino špajkovke (Valerianaceae). Visoka je do 60 cm in je
motno modrikasto zelene barve. Spodnji listi so celi, stebelni listi pa so trojnati
in tod izhaja tudi vrstno ime. Cvetovi so v dežnikasto oblikovanem latu in so
večinoma belkasti ali rožnati. Oprašujejo jo žuželke. Plodovi so oreški s
kodeljico. Raznaša jih veter. Raste v gozdovih, na skalovjih, na meliščih in
med ruševjem od nižin do subalpinskega pasu po vsej Sloveniji. Splošno je
razširjena v južnoevropskih in srednjeevropskih gorovjih.
Veratrum lobelianum Bernh. - Lobelova čmerika, zelena čmerika
(Veratrum album subsp. lobelianum)
Uvrščamo jo v družino čmerikovke (Melanthiaceae). Rastlina je visoka vsaj 50
cm in ima široko jajčaste ali eliptične liste, ki s svojimi nožnicami ustvarjajo
navidezno steblo. Cvetovi so v latastem socvetju. Listi cvetnega odevala so na
zgornji strani zeleni ali zelenkasto rumeni. Uspeva na vlažnih travnikih,
gozdovih, pašnikih in med visokimi steblikami v gorskem pasu. V Sloveniji
raste v Alpah, na Poreznu, Ratitovcu, v Polhograjskem hribovju in v
Trnovskem gozdu. Splošno je razširjena v evropskih gorovjih in v Aziji.
Podobna ji je bela čmerika (Veratrum album subsp. album), ki pa ima bele liste
cvetnega odevala in je v Sloveniji bolj pogosta na vzhodu (Pohorje, Snežnik).
Čmerike so zelo strupene. Vsebujejo alkaloide, ki povzročajo bruhanje, driske,
hude bolečine v želodcu in črevesju, dušenje in lahko celo smrt.
Veratrum nigrum L. - črna čmerika
Rastlina z najbolj temnimi cvetovi v slovenski flori je črna čmerika. Njeni
cvetovi so rdeče rjavi do temno rjavi ali še temnejši. Že slovensko ime čmerika
nas opozarja, da je močno strupena, saj vsebuje alkaloide. V starih slovarjih
lahko preberemo, da je čemer starinski izraz za strup, vnetje, slabo voljo.
Latinsko ime pa naj bi izhajalo iz besede verus, kar pomeni pravi,
resničen.Včasih so namreč prah iz korenik uporabljali kot sredstvo za kihanje,
ki naj bi čistilo možgane in bistrilo razum. Ko kihnemo, potrjujemo resnico in
rečemo: »Res je!« To je ena od razlag latinskega izraza! Črna čmerikovka
spada v družino čmerikovke (Melanthiaceae). V zemlji ima gomoljasto
koreniko, ki je zunaj črnikasta, znotraj pa rumenkasta. Visoka je 60 do 100 cm,
lahko tudi do 130 cm. Listi so goli. Spodnji listi so suličasti in dolgi do 30 cm.
Stebelni listi s svojimi nožnicami ustvarjajo navidezno steblo. Cvetovi v ovršnem latastem socvetju. Cvet je zvezdasto
razprostrt. Razširjena je v toploljubnih združbah na suhih travnikih, med grmovjem in v svetlih gozdovih od nižine do
montanskega pasu. Najbolj pogosta je na krasu, v dolinah Posočja in v Zasavju. Raste pa tudi ob Bohinjskem jezeru.
Črna čmerika je vzhodnoevropska-azijska vrsta, ki uspeva na južnem alpskem območju, na Češkem, Madžarskem, na
Balkanskem polotoku, v Sibiriji in na Kamčatki. (Praprotnik, N., 2004: Črna čmerika. Gea 14 (11): 37.)