Pagina 69 - Juliana_Book_slo

69
Satureja montana L. subsp. variegata (Host) P.W. Ball - pisani šetraj
Uvrščamo ga v družino ustnatice (Lamiaceae). Pisani šetraj je nizek grmiček in
vsebuje mnogo eteričnega olja. Ima steblo, ki je v preseku skoraj okroglo in
kratko dlakavo. Listi so po obeh straneh gosto žlezasto pikčasti. Venec je
večinoma rožnat. Je ena od zelo medonosnih rastlin. Zacveti pozno poleti in
jeseni. Uspeva v alpskem območju v Julijskih Alpah, na zahodnem obrobju
dinarskega območja, v zahodnem delu predalpskega območja, v južnem delu
preddinarskega območja in v submediteranu. Splošno je razširjen v
severozahodnem delu Balkanskega polotoka.
Satureja subspicata Bartl. ex Vis. subsp. liburnica Šilic - liburnijski
šetraj
Uvrščamo ga v družino ustnatice (Lamiaceae). Liburnijski šetraj je nizek
grmiček in vsebuje veliko eteričnih olj. Ima štirirobo steblo. Listi so na spodnji
strani raztreseno žlezasto pikčasti. Venec je vijoličen in ima temnejše lise v
ustju. Uspeva na kraških gmajnah in skalnih razpokah v gričevnatem in
montanskem pasu v dinarskem območju, na južnem obrobju predalpskega in
preddinarskega območja in v submediteranu. Splošno je razširjen od južnega
Velebita do Trnovskega gozda in Menišije. Tudi liburnijski šetraj je ena od
zelo medonosnih vrst. V Juliani zacveti konec avgusta in septembra.
Saxifraga crustata Vest - skorjasti kamnokreč
Rod kamnokrečev uvrščamo v družino kamnokrečevke (Saxifragaceae) in je po
svoji oblikovni, ekološki in zemljepisni raznovrstnosti med prvaki rastlinskega
sveta. Strokovno ime izhaja iz latinščine. Saxum pomeni skala, frangere pa
lomiti, zdrobiti, streti. Rastišča mnogih vrst kamnokrečev so v skalnih
razpokah in njihove korenine res skoraj dobesedno »razkrajajo« skale. V 16. in
17. stoletju pa so zrnati kamnokreč uporabljali kot zdravilo za odstranjevanje
kamnov v mehurju in ledvicah. Skorjasti kamnokreč je v gorskem svetu v
skalnih razpokah ena najpogostejših vrst. Listi so v gostih pritličnih rožicah in
zaradi apnenčeve prevleke skorjasti, hrustančasto obrobljeni. Na robu listov
imajo jamice, v katerih se v obliki luskic izloča apnenec. Bele cvetove ima v
grozdastih socvetjih. V Sloveniji raste v skalnih razpokah, na meliščih in
kamnitih traviščih v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah, Karavankah, na Ratitovcu, na Dinaridih in v Čičariji.
Splošno je razširjen je v vzhodnih Alpah in Dinaridih od Slovenije do Črne gore.
Saxifraga hostii Tausch subsp. hostii - Hostov kamnokreč
Uvrščamo ga v družino kamnokrečevke (Saxifragaceae). Hostov kamnokreč je
precej večji od skorjastega kamnokreča. Steblo je lahko visoko do 60 cm. Ima
velike liste, ki bogato izločajo apnenec, zato so togi in skorjasti. Cvetovi so
mlečno beli ali smetanovo rumeni, pogosto imajo purpurne pike. Raste v
glavnem v pasu ruševja v alpskem svetu. Zunaj Alp ponekod uspeva kot
ledenodobni ostanek (npr. na Falski peči nad Dravo je nadmorski višini 290 m,
Trnovski gozd). Razširjen je v južnih in vzhodnih apnenih Alpah (zahodno
sega do Comskega jezera, vzhodno do Karavank). Ime je dobil po dunajskem
botaniku N. T. Hostu, s katerim je sodeloval Franc Hladnik. Host je napisal
pregledno delo o avstrijskem rastlinstvu in navajal tudi podatke iz tedanje
Kranjske (Slovenije).
Scabiosa hladnikiana Host - Hladnikov grintavec
V prvi polovici 19. stoletja je bil vodilni kranjski botanik Franc Hladnik, ki je leta 1810 ustanovil Botanični vrt v
Ljubljani in je zbral obširen herbarij, ki ga hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Nove, še neodkrite rastlinske vrste je