Pagina 62 - Juliana_Book_slo

62
Res, v njej vidim kraljico kobulnic!« Tako je v svojem delu Iz minulih dni
vzkliknil pesnik Julijskih Alp Julius Kugy, ko je v alpskem botaničnem vrtu
Juliana »pobožno poromal« k progastemu kobulu. Uvrščamo ga v družino
kobulnice (Apiaceae). Rastlina je gola trajnica, visoka do 150 cm, steblo je
razraslo in votlo. Pritlični listi so dolgi do 1 m in večkrat pernato deljeni ter
bleščeči. Ima številne kobule, ki so vretenčasto nameščeni na koncu stebla.
Ovršni kobul je velik in sestavljen iz 15 do 40 žarkov. Listi ogrinjala so
pogosto podobni zgornjim stebelnim listom. Venčni listi so rumenkasto beli.
Plodovi so dolgi do 1 cm, od strani močno stisnjeni in imajo nekaj krilatih in
nekaj slabše izbočenih reber. Zaradi izrazito progastih plodov je rastlina dobila
slovensko in tudi latinsko ime, saj molops pomeni proga, sperma pa je seme. Progasti kobul je razširjen na skalnatih
travnatih pobočjih v montanskem pasu v Pirenejih in v Južnih Alpah od Francije do Slovenije. Uspeva na tleh, v
katerih je malo apnenca. V Sloveniji raste v Julijskih Alpah in na severnem obrobju submediteranskega območja. Tako
ga najdemo v Bavšici, v Kaninski skupini, na Matajurju, v Trnovskem gozdu, na Čavnu, Nanosu… (Praprotnik, N.,
2003: Progasti kobul – kraljica kobulnic. Gea 13 (11): 65.)
Narcissus radiiflorus Salisb. - gorski narcis, bedenica, ključavnica
Ključavnica, bedenica ali gorska narcisa je rastlina, ki ima na slovenskem
etničnem ozemlju kar 120 različnih imen, ki jih je zbral etnolog Milko
Matičetov. Nekatera imena nas spominjajo na čas cvetenja: jurjevke, urbanke,
binkoštnice, druga so povzeta po osebnih imenih: ivančice, magdalenke,
maričice. Starodavna legenda pa pripoveduje, da se je nekoč po cvetočih
travnikih sprehajala Marija. Vse cvetlice so jo pozdravljale in ponižno sklonile
svoje glavice. Le narcisa je ošabno stala pokonci. Marija je za kazen s palico
udarila vsak cvet. Prav zato so stebelca ključavnic še danes kljukasta.
Uvrščamo jih v družino narcisovke (Amaryllidaceae). Rod narcis je
sredozemski. Tudi naša narcisa je razširjena v osrednjem delu južne Evrope in
na zahodnem delu Balkana. Karavanške ključavnice so torej le odmev toplega
Sredozemlja. V Sloveniji rastejo narcise v največjih množinah na rovtih nad Jesenicami od Dovške Babe, Rožce,
Golice do Belske planine (Struške). Uspevajo pa tudi na nižinskih, poplavnih travnikih ob Muri, na gorskih travnikih
po Kočevskem ter na košenicah po Krasu in Istri. Ima pritlične, travaste liste. Šest dišečih, belih cvetnih listov je pri
dnu zraslih v cev, na robu pa so razširjeni v šest prostih, koničastih, snežno belih krp, ki so proti dnu zožene in se med
seboj ne prekrivajo. Privenček je majhen, rumen, plitvo skledast, večinoma z valovitim, rdečim robom. Zakaj se
ponekod narcise pojavljajo v tako velikih množinah? Do neke mere je to rezultat človekovega načina gospodarjenja.
Strme senožeti na pobočjih Golice so nekoč kosili skoraj do vrha, košnja pa preprečuje zaraščanje travnika nazaj v
gozd. Še po drugi svetovni vojni so ključavnice rasle tako na gosto, da so njihovo belino lahko opazili že na
oddaljenosti »dve uri hoda«. Opuščanje košnje pa je povzročilo, da narcis ni več toliko. Rovti se zaraščajo, v nižjih
predelih pa zaradi intenzivne živinoreje travnike spreminjajo v pašnike; površino zravnajo z buldožerji, dobro
pognojijo in ogradijo z električnimi pastirji. Na takih travnikih rasteta samo trava in regrat. V Sloveniji je zavarovana
že od leta 1949. Ogrožena je že zaradi svoje dišeče lepote, še bolj kot trganje pa je zanjo škodljiv spremenjen način
gospodarjenja. (Praprotnik, N., 1993: Karavanške ključavnice. Planinski vestnik 93: 215-219.; Praprotnik, N., 1993:
Rastišča zapeljivih ključavnic. Planinski vestnik 93: 260-262.)
Paederota bonarota (L.) L. - modro milje
V skalnih razpokah, kjer ni skoraj nič prsti, iz semen vseeno zrastejo nekatere
rastline, ki so prilagojene na takšno rastišče. V zahodnem delu Julijskih Alp
lahko najdemo modro milje, ki v šopih visi iz razpok. Ima okrogle, skoraj gole
liste, ki so temno zeleni in precej bleščeči. Socvetje je sprva gosto, cvetovi so
vijolično modri. Prašnika štrlita iz venčne cevi. Med zorenjem plodov se
socvetje podaljša. Uvrščamo ga v družino črnobinovke (Scrophulariaceae).
Modro milje uspeva samo na apnenčastih ali dolomitnih tleh. Razširjeno je od
Bergamskih do Julijskih Alp, na severnem Tirolskem in v Salzburških Alpah.
(Praprotnik, N., 2007: Modro in rumeno milje. Gea 17 (10): 40.)
Paederota lutea Scop. - rumeno milje
Bolj kot modro milje je pri nas veliko pogostejše rumeno milje, ki ima jajčasto suličaste, motno zelene liste. Venec je
rumen in le malo krajši od prašnikov. Pogosto je viseče rastoča rastlina. Uvrščamo ga v družino črnobinovke
(Scrophulariaceae). Raste samo na apnencu na vlažnem grušču in v skalnih razpokah v Jugovzhodnih Apneniških
Alpah, zelo redko v Severnih Apneniških Alpah in na Balkanu v Hercegovini. V Sloveniji raste rumeno milje v