Pagina 58 - Juliana_Book_slo

58
predalpskem in predinarskem območju (dolina Kolpe, Gorjanci, Zasavje) in
najbolj pogosto v submediteranu. Splošno je razširjen v Avstriji, v Italiji, na
Madžarskem, v Rusiji, v severnem delu Balkana in na Kavkazu.
Inula hirta L. - srhkodlakavi oman
Uvrščamo ga v družino nebinovke (Asteraceae). Srhkodlakavi oman je trajnica,
visoka 10 do 50 cm. Steblo in stebelni listi so na obeh straneh skrhko dlakavi.
Zlato rumene cvetove ima v koških. Raste na sončnih travnatih in kamnitih
pobočjih, na skalovju, v svetlih gozdovih od nižin do montanskega pasu po celi
Sloveniji. Najbolj pogost je na krasu. Splošno je razširjen v zahodni, srednji,
južni in vzhodni Evropi ter na Kavkazu in v Sibiriji.
Inula spiraeifolia L. - nasršeni oman
Uvrščamo ga v družino nebinovke (Asteraceae). Nasršeni oman je trajnica,
visoka od 30 do 80 cm. Steblo je gosto olistano. Stebelni listi so sedeči in
imajo zaokroženo dno. V košku ima zlato rumene cvetove. V Sloveniji raste na
grmovnatih, kamnitih pobočjih in na obdelanih tleh od nižine do montanskega
pasu v submediteranskem in dinarskem območju. Splošno je razširjen v južni
Evropi. Naša znana botaničarka Angela Piskernik v svojem določevalnem
ključu iz leta 1951 navaja ime kačja smrt.
Iris cengialti Ambrosi ex A. Kern. - južnoalpska perunika
(Iris pallida subsp. cengiali)
Strokovno ime izvira iz grščine oziroma latinščine. Iris je mavrica in tudi božja
poslanka. Uvrščamo jo v družino perunikovke (Iridaceae). Vrsta je zelo
variabilna in v Sloveniji uspevata dve avtohtoni podvrsti. Ilirska perunika (Iris
pallida subsp. illyrica) pa raste na suhih kraških travnikih in skalovju. V zemlji
ima koreniko in iz nje poganjajo srpasto ukrivljeni mečasti listi. Na cvetnem
steblu je dva do pet cvetov. Cvet neposredno pod najvišjim cvetom pa je sedeč
ali na kratkem peclju. Cvetno odevalo je sestavljeno iz 6 cvetnih listov. Notranji
trije listi so pokončni, zunanji trije listi pa upognjeni navzdol. Cvetovi so svetlo
do temno modro vijolični. V Sloveniji raste na Krasu in na kraško-istrskih
gorah (Čaven, Nanos, Vremščica, Slavnik). Razširjena pa je v severozahodnih
Dinaridih. Južnoalpska perunika ali bohinjska perunika (Iris pallida subsp. cengialti) ima cvetno odevalo temno modro
do vijolčno. Na cvetnem steblu so dva do trije cvetovi. Cvet neposredno pod najvišjim cvetom je na različnem, vsaj tri
centimetra dolgem peclju. Raste na kamnitih grmovnath pobočjih in meliščih v Julijskih Alpah v Posočju in Bohinju.
Iris graminea L. - travnolistna perunika
Tako v strokovnem kot tudi v slovenskem vrstnem imenu je pridevnik travnat oziroma travnolisten. To nam pove, da
ima liste, podobne travam. Uvrščamo jo v družino perunikovke (Iridaceae). Travnolistna perunika je trajnica. Ima
močno stisnjeno steblo, ki je krilato in visoko največ 40 cm. Pritlični listi so daljši kot steblo in travasti. Listi cvetnega
odevala so svetlo modri ali vijolični. Notranji listi cvetnega odevala so pokončni, zunanji pa zavihani navzdol in