Pagina 67 - Juliana_Book_slo

67
Pulsatilla alpina (L.) Delarbre subsp. alpina - alpski kosmatinec
Uvrščamo ga v družino zlatičevke (Ranunculaceae). Soroden je z rodom
vetrnic, vendar se od njih razlikuje po plodovih. Vratovi oplojenih plodnic se
močno podaljšajo in se pokrijejo z dlakami. Razvijejo se v značilno »metlico«
peresasto dlakavih plodičev. Dlake »pomagajo« pri razširjanju. Alpski
kosmatinec ima ponavadi bele cvetove, zunanji cvetni listi pa so lahko tudi
rahlo vijolični ali rdečkasti. V Sloveniji raste na kamnitih traviščih na apneni
podlagi v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah, Karavankah in na Snežniku.
Splošno je razširjen v južnih Alpah in severozahodnih Dinaridih.
Ranunculus seguieri Vill. subsp. seguieri - Seguierijeva zlatica
Najeta nabiralca rastlin Suhar in Klančnik sta belocvetno zlatico z Malega
Stola (Vajneža) prinesla botaniku baronu Karlu Zoisu. Ta podatek se je ohranil
zapisan v rokopisni botanični beležnici, ki jo hrani Arhiv Republike Slovenije.
K. Zois pa je rastlino živo, še z zemljo poslal v Celovec naravoslovcu Francu
Ksaverju Wulfenu, ki je leta 1790 zabeležil, da Seguierijeva zlatica raste tudi
na Kranjskem. Seguierijevo zlatico uvrščamo v družino zlatičevke
(Ranunculaceae). Visoka je do 15 cm. V mladosti je kuštravo dlakava. Pritlični
listi izraščajo pod zemljo. Cvetni peclji so gladki in okrogli. Cvetovi so bele
barve in po cvetenju se razvije pet do deset oreškov brez kljunca. Uspeva na
vlažnih in kamnitih travnatih pobočjih, v skalnih razpokah in na meliščih v
alpinskem pasu. Razširjena je v Zahodnih in Vzhodnih Alpah, v Lombardiji in
v srednjih Apeninih. V Sloveniji raste samo na dveh nahajališčih v Karavankah. Več kot dvesto let je že znano
nahajališče na Vajnežu, po drugi svetovni vojni pa so jo našli tudi na Begunjščici. V Rdečem seznamu praprotnic in
semenk iz leta 2002 je Seguierijeva zlatica uvrščena med redke vrste. Ime je dobila po francoskem botaniku. Jean
Francois Seguier (1703-1784) je bil rojen v južni Franciju (Nimes). Napisal je delo o rastlinstvu Verone (Plantae
veronenses, 1754). Večkrat je obiskal tudi južno Tirolsko in mejna področja. (Praprotnik, N., 2005: Seguierijeva
zlatica. Gea 15 (9): 37.)
Rhaponticoides alpina (L.) M.V. Agab. & Greuter - alpski glavinec
(Centaurea alpina)
Rod glavincev (Centaurea sp.) bi lahko imenovali kentavrska zel, saj je dobil
latinsko ime po kentavru Hironu, konju s človeškim oprsjem in s človeško
glavo. V antiki so s tem izrazom označevali več zdravilnih rastlin. O Hironu
namreč starogrška mitologija pripoveduje, da je bil spreten zdravnik, ki je
čudežno zdravil. V Sloveniji raste 24 vrst glavincev. Uvrščamo jih v družino
nebinovke (Asteraceae). Med njimi je najbolj redek alpski glavinec (Centaurea
alpina), ki bi ga kljub njegovemu imenu zaman iskali v Alpah. Leta 1866 v
Poročilih Muzejskega društva za Kranjsko (Mittheilungen des Musealvereins
für Krain) lahko preberemo, da je baron Nikomed Rastern Deželnemu muzeju
podaril posušen primerek alpskega glavinca, ki ga je nabral na Čavnu nad
Ajdovščino. Vrsta je bila tedaj nova v rastlinstvu Kranjske in Primorja. Baron
Rastern (1806-1875) je živel v Češeniku nad Dobom pri Domžalah in se je ljubiteljsko ukvarjal z botaniko. Zbral je
razmeroma obširen herbarij, ki ga hrani Prirodoslovni muzej Slovenije in med drugimi primerki se je ohranil alpski
glavinec, ki ga je nabral 13. julij 1866. V muzeju pa se je ohranil tudi leto dni »starejši« primerek, ki ga je »na
vzhodnem pobočju griča okrog 30 klafter (približno 60 m) nad vasjo Merče, ki leži med postajama kraške železnice
Sežana in Divača« nabral tržaški botanik Muzio de Tommasini. Alpski glavinec od drugih vrst istega rodu z lahkoto
ločimo. Visok je 40 do 100 cm, ima sinje zelene deljene liste. Bledo rumeni cvetovi so v koških, srednji ovojkovi listi
so brez priveskov in z usnjatim robom. V Sloveniji raste v svetlih kraških gozdovih, na skalovjih in na meliščih v
okolici Sežane (Merče, Povirska gora, Tabor) in na robu Trnovskega gozda na Čavnu. Ima nesklenjen areal na južnem
robu Alp in uspeva zelo raztreseno v Južni Evropi v Španiji, Italiji, Sloveniji, Bosni, Hercegovini in Srbiji. (Praprotnik,
N., 2003: Alpski glavinec. Gea 13 (10): 65.)
Rhodiola rosea L. - navadni rožni koren
Rod rožnih korenov (Rhodiola) je dobil ime po koreniki, ki zadiši po vrtnicah. Rhodiola je namreč pomanjševalnica
grške besede rhodon, kar pomeni šipek oziroma vrtnica. Rod ima v gorovjih notranje Azije kar precej vrst, v Alpah pa
raste samo navadni rožni koren. Trajnica spada v družino tolstičevke (Crassulaceae). Visoka je do 40 cm. V zemlji ima